Ars humana

"V človeškem delovanju ima jezik osrednje mesto," je v pogovoru za naš radio povedala zasl. prof. dr. Meta Grosman (1936–2026), ki je letos oktobra umrla v 91. letu starosti. Bila je dolgoletna redna profesorica za angleško in ameriško književnost na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko ljubljanske Filozofske fakultete, ki ga je vrsto let tudi vodila kot predstojnica. Leta 2010 ji je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužna profesorica. V širši javnosti pa je bila prof. Grosman znan kot strokovnjakinja, ki se ukvarja z branjem, recepcijo književnosti, metodiko pouka književnosti ter teorijo prevajanja. Med drugim je bila tudi predsednica Bralnega društva Slovenije in sodelavka Bralne značke ter članica komisije za pripravo Nacionalnega programa za razvoj pismenosti. Prof. Grosman se je problemu branja in bralcev posvečala že od 60. let 20. stoletja. O tem je napisala več strokovnih člankov in knjig. Med njimi izstopa njeno delo Zagovor branja: bralec in književnost v 21. stoletju (Založba Sophia,…

V delu Levičarska melanholija Enzo Traverso (1957), italijanski zgodovinar, avtor številnih knjig o kritični teoriji, holokavstu, marksizmu, totalitarizmu, revoluciji idr., razmišlja o zgodovini, porazih, spominu in pomenu levičarskih idej ter trdi, da je melanholija lahko politično produktivna, saj spominjanje preteklih porazov lahko levici pomaga, da ponovno premisli svoje ideje, namesto da bi svojo zgodovino preprosto slavila ali pozabila. Avtor se osredotoči na zlom komunizma med letoma 1989 in 1991 ter proučuje občutek izgube, ki je temu sledil, ob tem pa se še sprašuje, kaj ostaja politično pomembno po neuspehu velikih revolucionarnih projektov. Zato je Traversova poanta, da melanholija lahko postane način kritičnega razmisleka. O tem in o delu s polnim naslovom Levičarska melanholija: marksizem, zgodovina in spomin (prevod Katarina Majerhold, Inštitutu Časopis za kritiko znanosti, 2025) razpravljata prof. dr. Lev Kreft in Matjaž Zorec. Foto: grafika z naslovnice knjige Levičarska melanholija:…

Kako misliti mir, ko se zdi, da vse poti vodijo v vojno? Kako sta v praksi videti odpor proti nasilju in transformacija konflikta? Odgovore na ta vprašanja v svoji knjigi Oaze miru v puščavah vojne: Konstruktivni odpor proti nasilju 90. let v lokalnih skupnostih Gorskega kotarja in Tuzle išče Valentina Otmačić, hrvaška raziskovalka in strokovnjakinja, gostja tokratne oddaje, ki se že vrsto let ukvarja z vprašanjem miru, transformacijami konfliktov in človekovimi pravicami. V knjigi, ki je nastala iz njene doktorske disertacije, avtorica obravnava lokalni skupnostni Gorskega kotarja na Hrvaškem in Tuzle v Bosni in Hercegovini – skupnosti, ki jima je v času vojn v 90. letih uspelo ohraniti mir. V študiji se še posebej posveča javnim diskurzom takratnih lokalnih vodij in medijev ter drugim pristopom, ki so sledili njihovi odločitvi, da se ne uklonijo nacionalističnim delitvam in podpihovanju sovraštva. Bere Ana Bohte, ton in montaža Liam Samsa. Fotografija: avtoričin oseben arhiv.

Področje avdiovizualne industrije pri nas ni sistemsko urejeno. Krovne zakonodaje, ki bi ustrezno zajela vse njene bistvene vidike, nimamo, ne obstaja niti samostojna, neodvisna in učinkovita centralna institucija, pristojna za to. V Sloveniji področje avdiovizualne industrije na različne načine pokrivajo štiri ključne ustanove, ki imajo vsaka svoje pristojnosti: Slovenski filmski center, Slovenska kinoteka, Viba film in Filmski arhiv. Že prejšnje vodstvo Ministrstva za kulturo je poskušalo področje urediti z zakonom o Slovenskem avdiovizualnem centru, ki je predvideval združitev Slovenskega filmskega centra in Viba filma, v načrtih zdajšnje vlade pa je tudi pripojitev Slovenske kinoteke. Kakšno zakonodajo potrebuje avdiovizualna industrija in kakšne bi bile najboljše rešitve za nadaljnji razvoj panoge, v pogovoru razmišljajo Nataša Bučar (direktorica Slovenskega filmskega centra), Petra Vidmar (predsednica Društva filmskih producentk in producentov Slovenije), dr. Stojan Pelko (direktor Slovenske kinoteke)…

Radijsko posvečanje pozornosti umetniškim temam na celotnem območju Slovenije je izjemno pomembno. Radio Slovenija je tako rekoč edini medij, ki umetniške teme obravnava sistematično in strokovno, toda v zadnjem desetletju regionalna središča takim temam počasi umikajo podporo. Temu primanjkljaju smo se posvetili na eni izmed Arsovih poslušalnic, ki so bile aprila v Križankah v okviru 40. Slovenskih glasbenih dni. Glasbene urednice, ki so delovale oziroma še delujejo v regionalnih centrih, so premišljevale o vlogi radia pri razvoju, opaznosti in podpori regionalnim glasbenim okoljem. Primorski konec so zastopale Lea Hedžet, Tatjana Gregorič in Simona Moličnik, mariborskega pa Urška Čop Šmajgert in Tjaša Krajnc. Foto: Gregor Pirš, RTVSLO

Ob koncu oktobra 1918 je razpad Avstro-Ogrske odprl povsem novo poglavje tudi v zgodovini slovenskega prostora. 29. oktobra 1918 je nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je povezala južnoslovanska ozemlja nekdanje habsburške monarhije. Njeno ustanovitev so istega dne slovesno pozdravili tudi na veliki narodni manifestaciji v Ljubljani. Država SHS je obstajala le do 1. decembra 1918, ko se je združila s Kraljevino Srbijo v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nastanek nove države ob koncu oktobra 1918 pa še zdaleč ni pomenil, da so bile določene tudi njene meje. Prav nasprotno: to je bil čas velikih političnih in družbenih pretresov, razpada imperijev, nastajanja novih držav in bojev za njihova ozemlja. V teh negotovih razmerah so pomembno vlogo odigrali tudi prenekateri Slovenci, med drugim v bojih za severno mejo. Prav tem dogodkom in njihovim akterjem je posvečena znanstvena monografija Pozabljene bitke: Slovenski častniki v koroških bojih 1918–1919. Izdala sta jo Vojaški muzej Slovenske vojske…

Kdo je bil Franco Basaglia (1924–1980)? In zakaj je delo tega italijanskega psihiatra in nevrologa, ki je ustvaril pogoje za drugačen pristop k psihiatričnim in duševnim boleznim, tako pomembno in prelomno? Predstavljamo pričevanje tržaškega psihiatra in psihoanalitika Hektorja Jogana, ki razgrne misli o Basagliji in njegovem delu. Jogan je namreč v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Trstu sodeloval pri znameniti psihiatrični revoluciji pod vodstvom Franca Basaglie. Bil je del ekipe, ki je dosegla zaprtje tržaške umobolnice in vzpostavila sodobno oskrbo duševnega zdravja. Basaglijeva revolucija, zdaj že uveljavljeni izraz, označuje korenito in pionirsko reformo psihiatričnega sistema v Italiji v 60. in 70. letih 20. stoletja. Ta premik je bil ključen tudi za slovenski prostor, saj so se prvi koraki te revolucije začeli tik ob slovenski meji – v Gorici in pozneje v Trstu. Hektor Jogan pa je imel pri tem dejavno vlogo, in bil tudi eden tistih, ki je sodeloval pri eni od epizod podkastov Basaglijeva…

Nova oziroma načrtovana mesta so skozi zgodovino nastajala neprenehoma in so bila mnogokrat rezultat zavestnih političnih in družbenih odločitev, še večkrat pa so nastala zaradi potreb industrije ali rudarstva ali kot vojaške postojanke, med katere lahko štejemo že Emono, pozneje pa Karlovec in Palmanovo. Po drugi svetovni vojni so številna nova mesta gradili tudi za razbremenitev obstoječih metropol, kar velja za Pariz in London. Potem so tu še na primer Brasília, Ankara in Nusantara, mesta, ki so nastala oziroma še nastajajo kot rezultat zavestnih političnih in družbenih odločitev. Pogosto predstavljajo poskus oblikovanja novega nacionalnega središča, ki naj bi simboliziralo začetek novega obdobja, modernizacijo države ali njen bolj uravnotežen prostorsko-gospodarski razvoj. In če izpostavljamo nove prestolnice, ne moremo mimo indijskega mesta Čandigar, skupne prestolnice zveznih indijskih držav Punjab in Harjana: gre za znameniti projekti francosko-švicarskega arhitekta in urbanista Le Corbusierja, ki…

Ništha Džen, rojena leta 1965, je ena najbolj prepoznavnih sodobnih indijskih režiserk. V dokumentarnih filmih se posveča predvsem običajnim, pogosto nevidnim ljudem v Indiji, pa delavstvu, manjšinam in ženskam. V svojem zadnjem filmu Kmetovanje revolucije iz leta 2024 se je posvetila kmečkim protestom, ki so od novembra 2020 pa vse do decembra leta 2021 na vpadnicah Delhija protestirali proti škodljivim kmetijskim zakonom. Kar trinajst mesecev je več sto tisoč kmetov vztrajalo v šotorskih naseljih vse do končne zmage. O filmu, ki je svojevrsten poklon iznajdljivosti, vztrajnosti in politični moči indijskih kmetov, pa tudi o pogojih za ustvarjanje političnih dokumentarnih filmov v Indiji ter o nedavnih študentskih protestih, zaradi katerih je odstopil indijski minister za izobraževanje, razmišlja omenjena indijska režiserka. Tehnična izvedba: Miha Klemenčič, prevode bere: Eva Longyka Marušič. Fotografija: režiserkin osebni arhiv

Čeprav dandanes histerija ni več medicinsko relevantna diagnoza, se je izraz v pogovorni rabi obdržal. Pogled v zgodovinsko ozadje razvoja domnevne bolezni v 19. stoletju na podlagi pisnih in fotografskih virov razkrije, da je bila histerija v moderni znanosti izumljena kot orodje za izključevanje žensk iz političnega življenja in je utrjevala arhetipe ženskosti, poznane iz kanona zgodovine umetnosti. Zgodovino moderne histerije je v svoji knjigi (Ne)ukročena telesa. Histerija od Salpêtrière do café-concerta (Založba Maska, Ljubljana 2026) analizirala mlada raziskovalka na oddelku za filozofijo in gledališke študije Univerze Pariz VIII – Vincennes-Saint-Dennis Eva Smrekar. V njej poleg natančne analize vloge histerije pri graditvi podobe moderne ženske prostor nameni tudi vplivu histerije na takrat nastajajoče uprizoritvene prakse v prostorih vsesplošne ljudske zabave na prelomu med 19. in 20. stoletjem v Parizu. Plesalke kankana v café-concertih in kabaretih so se pogosto zgledovale prav po takrat…

Kako si je znamenita francoska filozofinja predstavljala nujno moralno prenovo evropskih družb po zmagi antifašistične koalicije v drugi svetovni vojni? Kar je bil Edvard Kocbek v Sloveniji, je bila, bi po svoje lahko rekli, Simone Weil v Franciji. Filozofinja judovskega rodu, ki se je v 30. letih 20. stoletja po nizu mističnih izkustev spreobrnila v kristjanko, je bila namreč obenem tudi angažirana, heterodoksna marksistka in prepričana antifašistka. Weil je v svoji filozofiji pač prepletala, dopolnjevala in spajala elemente obeh velikih miselnih tradicij, da bi leta 1943 – na vrhuncu druge svetovne vojne torej in le nekaj mesecev pred svojo prezgodnjo smrtjo zaradi izčrpanosti – Franciji in svetu s knjigo Zakoreninjenost navsezadnje ponudila dobro pretehtan predlog, kako po zmagi v moralnem smislu prenoviti evropske družbe, da bi se barbarska fašistična ideologija nikoli več ne vrnila med nas. Ta razprava je pod okriljem založbe Družina zdaj izšla v izvrstnem slovenskem prevodu. Ob tej priložnosti smo v…

Odiseja je eno največjih in najbolj interpretiranih del evropske književnosti, ki se je pojavljalo tudi v drugih literarnih delih, pa v likovni umetnosti in v zadnjih desetletjih tudi v popularni kulturi, predvsem v filmskih priredbah. Kar je pri tem zanimivo, je, da sta tako Iliada kot Odiseja sicer povezani s številnimi neznankami glede časa nastanka, avtorstva, načina nastajanja in zapisovanja obeh pesnitev. Vendar se je na podlagi raziskav in dešifriranja mikenske pisave v sredini 20. stoletja oblikovala domneva, kot poudarja prevajalec Kajetan Gantar, "da je treba Homerja in nastanek Iliade in Odiseje datirati nekako v sredino osmega stoletja pred Kristusom". Kar pa je gotovo, je, da gre za umetniško izredno domiselna in skrbno pretehtana epa, še posebej to velja za Odisejo. Ta ep temelji na pesnitvah oziroma motivnih podlagah, ki se med seboj povežejo v celoto, ki razpade na dva velika dela – to sta Odisej na poti in Odisej na Itaki –, vsak od njiju pa ima po dvanajst spevov, vsak izmed teh pa se spet…

Besede nacionalizem navadno ne povezujemo s svetom živali, pa vendar se zgodovinar Tadej Pavković ukvarja prav s presečišči nacionalnega in živalskega s poudarkom na klasifikaciji goveda in konceptom živalske pasme. Raziskuje živinorejo na Kranjskem in Štajerskem v obdobju od 19. stoletja do danes, spregovori pa širše o povezavi med znanjem o vzreji živine in evgeniko, o umetni selekciji, formiranju avtohtonih pasem, korelaciji klasifikacije živine z rasizmom in kolonializmom, težnji države v smislu biooblasti po Michelu Foucaultu po rentabilnosti živinoreje in regulaciji kmetijstva. Predstavi še zgodbo cike oziroma cikastega goveda, edine avtohtone pasme domačega goveda pri nas, pogovor pa odpre z Janezom Bleiweisom, slovitim urednikom Kmetijskih in rokodelskih novic in njegovo razlago izvora noriškega konja. Foto: Wikipedia

Vsaka knjiga ima, tako kot človek, svoje življenje. A vsaka knjige ne umre, temveč velikokrat svoje "drugo, naslednje življenje" nadaljuje na knjižnih policah katerega od številnih antikvariatov. Eden od teh je Trubarjev antikvariat v Ljubljani, ki je eden najstarejši in največji pri nas. Njegovi začetki segajo v leto 1945, ime pa nosi po Primožu Trubarju, utemeljitelju slovenskega knjižnega jezika. Najdemo ga v starem mestnem jedru Ljubljane, kjer od leta 1965 domuje v zgodovinski stavbi z bogato kulturno dediščino. Ko govorimo o tem antikvariatu, skoraj ni mogoče prezreti imena Stanke Golob, ene najuglednejših slovenskih poznavalk starih knjig in antikvarnega gradiva. Po zaposlitvi na Cankarjevi založbi je leta 1981 prevzela vodenje antikvariata in ga skoraj tri desetletja uspešno razvijala v eno najpomembnejših slovenskih središč za stare knjige in bibliografsko dediščino. Po upokojitvi leta 2010 ostaja dejavna kot strokovna sodelavka, svetovalka in izjemna poznavalka knjižnih zakladov ter življenjskih…

Bayreuthske slavnostne igre veljajo za enega najpomembnejših in najstarejših glasbenih festivalov na svetu. Prvi je potekal leta 1876, ko je nemški skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent Richard Wagner (1813–1883) izpeljal zamisel o glasbenem festivalu, posvečenem izključno njegovim delom, in že takrat so izvedli njegov celotni Nibelungov prstan. Skladatelj je tako ustvaril prostor, kjer naj bi njegova glasbena dela zaživela natanko tako, kot si jih je zamislil, brez tedanjih opernih konvencij. Zato je v tem bavarskem mestu dal zgraditi posebno gledališče, Festspielhaus oziroma Festivalno dvorano, ki jo odlikujeta izjemna akustika in skriti orkestrski prostor. Pozneje je Bayreuth postal romarsko središče ljubiteljev Wagnerjeve glasbe z vsega sveta. Po skladateljevi smrti je umetniško vodstvo prevzela njegova družina, ki festival vodi še danes. Skozi zgodovino je festival doživel več prelomnic: prekinili sta ga obe svetovni vojni, leta 1951 pa sta ga prevzela Wagnerjeva vnuka…

''Ustvarjamo ne le v umetnosti, naše življenje je proces ustvarjanja izkušenj in vrednot – v depresiji pa se zaklene. Psihično zdravje se zato kaže prav v spontanem in ustvarjalnem pristopu k življenju,'' pravi Vladimir Milošević, psihiater, zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija, sicer pa psihodramski terapevt, supervizor in voditelj psihodramskih izobraževanj v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem. V novem dokumentarnem filmu Metoda Pevca Ko pridem ven si lahko med drugim ogledamo, kako na zaprtem oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni vodi psihodramsko skupino z zaporniki. Precej sveža pa je tudi njegova knjiga Depresija in ustvarjalnost, ki smo jo vzeli za osrednje izhodišče pogovora. Foto: Prizor iz filma Ko pridem ven

Združene države Amerike so, od skromnih začetkov in upora pred dvestopetdesetimi leti, vodilna svetovna velesila. Zakaj so se pred četrt tisočletja uprle britanski matici in njenemu kralju? Kako so napisali nekaj prelomnih dokumentov, ki so oblikovali razvoj demokracije po vsem svetu? Plemenita načela imajo tudi temno plat, suženjstvo in preganjanje prvotnih ameriških ljudstev. To neravnovesje in številne krivice se poznajo še danes. O tem in drugih temah, povezanih z omenjenim jubilejem, razmišljata zgodovinarka dr. Kornelija Ajlec in politolog dr. Bogomil Ferfila. Foto vir – Wikipedija: Odbor petih predstavlja Deklaracijo o neodvisnosti kongresu, slika z naslovom Deklaracija o neodvisnosti (1819) avtorja Johna Trumbulla.

Albanska pisateljica Lea Ypi, avtorica romanov Svobodna (prevedla Sanda Šukarov, Mladinska knjiga, 2024) in Pokončna (prevedla Sanda Šukarov, Mladinska knjiga, 2026), v svojih knjigah prek družinske zgodovine raziskuje zgodovino Albanije in osvetljuje tisto, kar uradna zgodovina običajno zapostavlja. V oddaji Ars Humana se je ob njenem gostovanju v Ljubljani konec maja Petra Meterc s pisateljico pogovarjala o arhivih, zgodovini, pa o izbrisanih iz arhivov in zgodovine, kot tudi o tem, kaj avtorici, ki je po izobrazbi filozofinja, pomeni pisanje leposlovja. Bere Sanja Rejc, ton in montaža Franci Moder. Foto: Kristina Bursać, Cankarjev dom

Gozd je ena najstarejših podob v literaturi, mitologiji, filozofiji ter drugih humanističnih vedah. Kot prostor skrivnosti, preizkušnje, samote, svobode ali stika z naravo se pojavlja že v antičnih mitih in epih, pozneje pa v srednjeveških pripovedih, pa potem v romantiki in moderni ter vedno bolj v sodobni literaturi in okoljski humanistiki. O gozdu so pisali številni avtorji, kot sta na primer Dante in Thoreau, a pomembna razmišljanja o gozdu so prispevale tudi številne filozofinje in pisateljice, kot sta na primer Robin Wall Kimmerer in Olga Tokarczuk. Te so gozd običajno razumele kot prostor spomina, identitete, skrbi za naravo in raziskovanja človekovega odnosa do drugih živih bitij. Zaradi svoje večplastnosti ostaja gozd navdih za umetnike, pisatelje, mislece in raziskovalce, ki v njem prepoznavajo tako konkreten življenjski prostor kot tudi močan simbol človekovega odnosa do narave, spomina, skupnosti in samega sebe. V to tematiko s knjigo Globoko v gozdu (UMco, 2026) vstopa tudi Irena Štaudohar,…

Kaj pomeni, da je mesto mehko? Škotski arhitekt in urbanist David Sim, ki je velik del svoje kariere preživel v Kopenhagnu, piše o pomenu bližine, torej da je čim več dosegljivo peš ali s kolesom, heterogenosti, vnašanju narave in posluhu za podnebne spremembe, prožnosti za spreminjanje namembnosti skozi čas, obnavljanju obstoječega namesto graditve vedno novega, o ustvarjanju priložnosti za druženje. Načrtovanje naj bi izhajalo iz človeka, upoštevalo njegove navade, velikost, saj vse to prispeva k razvoju skupnosti z močno identiteto, meni David Sim, ki je med drugim vodil preobrazbe mestnih središč v velemestih, kot sta New York in Tokio. Dolga leta je bil kreativni direktor pri Gehl Architects – sodeloval je s slovitim arhitektom Janom Gehlom, zdaj pa je del majhnega tima v studiu Softer, kjer jih pri načrtovanju urbanih okolij vodijo načela ''manjše, nižje, počasnejše, preprostejše''. Simovo uspešnico Mehko mesto: zgoščevanje za kakovost vsakdanjega življenja, prevedeno v 27 jezikov, ki je polna…

Grofje Celjski so po političnem dometu pa najpomembnejša plemiška rodbina v slovenskem prostoru med sredino 14. in 15. stoletja. Izvirali so iz svobodnih gospodov Žovneških iz Savinjske doline. Leta 1341 jih je cesar Ludvik Bavarski povzdignil v grofe. Zgodovinski vrhunec so dosegli v omenjenem obdobju, ko so s spretno politiko, diplomacijo, vojaškimi pohodi in porokami z evropskimi vladarskimi družinami postali ena najmočnejših rodbin v Srednji Evropi. Njihova zapuščina še danes vznemirja in navdušuje, pa čeprav se v širši javnosti o njej ne ve veliko. Vzrok tega je tudi v pomankanju obsežnejših in nadrobnih zgodovinskih študij te rodbine. Še posebej je v senci ostal njihov osrednji zgodovinski vidik – vojaško delovanje. Grofje Celjski so kot pripadniki plemenitega stanu bili namreč po osnovnem poslanstvu bojevniki. Po družbeni lestvici so se največkrat povzpeli z orožjem – in prav pod udarci meča tudi sklenili svojo pot. Še več, njihove zgodovine ni mogoče razumeti brez poznavanja njihove rodbinske…

Kako izgnanstvo zaznamuje življenja mnogih Palestincev in zakaj je povezanost z zemljo za tiste, ki so bili z nje pregnani, temelj njihove identitete? O tem in o svoji izkušnji obiska Gaze v času genocida se z eno najbolj branih in pronicljivih sodobnih palestinskih pisateljic, Susan Abulhawa (1970), avtorico romana Jutra v Dženinu (prevedla Lili Potpara, Cankarjeva založba, 2023), pogovarja Petra Meterc. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Liam Samsa. Fotografija: Petra Meterc, RTV SLO

Kakšni so družbeni izzivi, ki jih prinašajo nove tehnologije in digitalizacija na številnih področjih našega življenja? Kakšno vlogo so imele in bodo imele videoigre pri razvoju virtualnih svetov? In v kaj se bo razvil svet nebrzdane logike kapitala ter destabilizirane politične komunikacije? To je nekaj vprašanj, ki jih dr. Gašper Pirc obravnava v knjigi Virtualni svetovi in vrednote digitalne prihodnosti (Alma Mater Press in Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS, 2025) Gre za delo, ki se predvsem ukvarja z raziskovanjem struktur v družbi in hkrati predstavlja nove oblike družbenosti ter modele digitalne kooperacije, kot sta koncepta virtualna resničnost in metaverzum. Predstavljamo to delo in teme, povezane z njim. Gost je avtor dr. Gašper Pirc, predsednik Slovenskega filozofskega društva, raziskovalec v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in predavatelj na Univerzi Alma Mater Europaea. Foto: Detajl iz naslovnice knjige Virtualni svetovi in vrednote digitalne prihodnosti (Alma Mater Press…

Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN in med ustanovnimi člani tega centra so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, Janko Lavrin, France Stele in drugi, njegov prvi predsednik pa je bil takrat Oton Župančič. Slovenski center PEN je že od svoje ustanovitve deloval kot nacionalna veja Mednarodnega centra PEN in je tako ena najstarejših slovenskih kulturnih in literarnih organizacij, ki je od svojega nastanka imela pomembno vlogo pri povezovanju z mednarodnim prostorom. Posebno mesto pri tem so odigrala Blejska srečanja, ki jih Slovenski center PEN…

Monografija Želje in protislovja. Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979 predstavlja večletno raziskovalno delo in znanstvene izsledke desetih raziskovalk in raziskovalcev. Raziskave se osredotočajo na geografsko območje Slovenije, ki je bilo v obravnavanem časovnem okviru del Socialistične federativne republike Jugoslavije. Rdeča nit, ki je vodila raziskovalni projekt, zajet v tej monografiji, je dejavnost razstavljanja in oblike razstavnih postavitev, v katerih je bila predstavljena tako likovna umetnost kot arhitektura. Medij razstav se je izkazal kot zajetno področje raziskovanja in obenem nazorno presečišče razmerij med umetnostnimi, političnimi in družbenimi koncepti. Ob izidu monografije gostimo vodjo projekta dr. Beti Žerovc, sourednika monografije Vladimirja Vidmarja in dr. Niko Grabar ter Gregorja Dražila. Foto: zajem naslovnic monografije Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979 (Založba Univerze v Ljubljani in Društvu Igor Zabel za kulturo in teorijo)

Gledališke šole so ključnega pomena za celosten razvoj posameznika, saj združujejo umetniško izražanje z rastjo osebnosti, hkrati pa tudi spodbujajo kreativnost, razvijajo emocionalno inteligenco, krepijo samozavest, izboljšuje javno nastopanje in timsko delo. V slovenski narodni skupnosti so gledališke šole nepogrešljivo orodje za utrjevanje slovenskega jezika. V skupni mesečni oddaji, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, tokrat usmerjamo pozornost k temu manj opaznemu delu izobraževanja v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Sodelujejo – iz Trsta Julija Berdon, iz Ljubljane Jan Pirnat in iz Celovca Alenka Hein. Na fotografiji Comédie-Française, francosko narodno gledališče in eno najstarejših delujočih gledališč na svetu, vir: Wikipedija.

Philippe Sands je vrhunski strokovnjak za mednarodno pravo, je pa tudi pisatelj. Napisal je več pomembnih del, ki zanimivo in tehtno povezujejo zgodovino, pravo in osebne zgodbe, med njimi je tudi nedavno prevedena Vrnitev v Lemberg (prevod Marko Košan, Založba Beletrina). S Philippom Sandsom se je konec marca, ko je obiskal Ljubljano in sodeloval na Festivalu Fabula, pogovarjala Staša Grahek. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič. Foto – vir: Wikipedija

Pesnica, sociologinja in skladateljica dr. Nina Dragičević v knjigi Nemogoče (Beletrina, 2025) ne le natančno, na podlagi temeljitega raziskovalnega dela, ampak tudi z imenitno avtorsko držo in literarno veščino obravnava skladateljice predvsem v slovenskem prostoru. Z avtorico se pogovarjamo o omenjenem delu. Detajl grafike naslovnice knjige Nemogoče, Beletrina, 2025

Kaj nam o internetu pove filozofija? Kako filozofsko razmišljati o vplivu interneta na človeka, družbo in njeno delovanje? Kaj lahko iz teh razmislekov izvemo o ideologiji, našem času in kapitalizmu? Ta in podobna vprašanja v knjigi Splet in subjekt (Analecta, 2025) pretresa filozofinja dr. Bara Kolenc. Knjiga je namreč v celoti zavezana aktualni tematiki, saj se sooča s trenutnim dogajanjem, povezanim z internetom. Kolenc v njej vzpostavi lastno ontologijo, skozi katero premišlja prepletanje digitalne virtualne in nedigitalne fizične realnosti ter se sprašuje o vlogi umetne inteligence. In poudari, da je svetovni splet nadstruktura, ki parazitira na infrastrukturi interneta. Zato internet ni nevtralen tehnološki dosežek, temveč je materializirana ideologija. Foto – vir: Wikipedija

Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: ponovitev).

Junija 1991 je bil na obrobju Osijeka ubit Josip Reihl Kir, takratni načelnik osiješke policije. Kir je bil tik pred izbruhom vojne v hrvaški Slavoniji eden redkih, ki si je med naraščajočimi trenji med hrvaško in srbsko stranjo na tem območju vse do zadnjega prizadeval za dialog in mir, danes pa se ga uradna zgodovina na Hrvaškem nerada spominja. Film režiserja Ivana Ramljaka z naslovom Mirovnik, ki z več vidikov razmišlja o liku in delu Kira, pa tudi o predvojnih dogodkih na tem območju, je lani na hrvaškem festivalu nacionalnega filma v Pulju prejel veliko zlato areno, obenem pa je del hrvaške politike razburil do te mere, da so morali nekatere projekcije na Hrvaškem odpovedati in da so o filmu razpravljali celo v hrvaškem parlamentu. Pogovarjamo se z Ivanom Ramljakom, režiserjem filma Mirovnik, ki je bil nedavno prikazan na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani. Foto – vir: Festival dokumentarnega filma

Od vzgibov za odhod na univerzitetni študij v Slovenijo pa do še vedno obstoječih nedorečenosti glede priznavanja slovenskih univerzitetnih diplom v Italiji oziroma Avstriji. To bodo med drugim predmeti razprave v marčevski izvedbi skupne mesečne oddaje Slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in programa Ars Radia Slovenija. Urednik in voditelj pogovora Pavel Volk bo v tržaškem studiu gostil Martina Poljšaka, ki je pred kratkim v Ljubljani magistriral iz novinarstva. V ljubljanskem studiu bo v pogovoru sodelovala predsednica Društva zamejskih študentov Rada Vizintin, iz celovškega studia pa se bo oglašala brucka ljubljanske medicinske fakultete Alina Kunčic.

Tesa Drev se s filmskimi kritiki Ano Jurc, Igorjem Harbom in Tino Poglajen pogovarja o 98. podelitvi oskarjev – nagrad ameriške Akademije umetnosti in znanosti gibljivih slik –, in sicer o vrhuncih dogodka, o nagrajenih, tudi o prezrtih filmih.

Enaindvajsetega februarja je minilo 140 let od rojstva Franceta Steleta, utemeljitelja umetnostne zgodovine na Slovenskem. Deloval je kot prvi poklicni konservator, univerzitetni profesor, urednik, likovni kritik in akademik. Dr. Milček Komelj je ob tej priložnosti in sprva na pobudo Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU napisal knjigo France Stele: Spomini nanj, na njegovo delo in učence - knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice (Milček Komelj je bil med letoma 2008 in 2018 tudi njen predsednik) in ZRC SAZU. V spominsko-esejističnem besedilu opiše Steletovo duhovno in intelektualno dediščino, njegov odnos do umetnosti kot nosilke narodove identitete in njegov vpliv na učence. Z dr. Milčkom Komeljem, umetnostnim zgodovinarjem, doktorjem znanosti, članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in članom Evropske akademije znanosti in umetnosti, pesnikom in esejistom se o knjigi pogovarja Aleksandra Saška Gruden. Foto: France Stele (vir Wikipedija).

Martin Heidegger (1889–1976) še vedno velja za enega največjih filozofov 20. stoletja, njegovo delo Bit in čas (1927), ki ga avtor nikoli ni dokončal, pa za najpomembnejše filozofsko delo preteklega stoletja. Heideggerjev vpliv je bil izjemen, tudi zato ker deloval kot profesor, še bolj pa se je uveljavil s svojimi številnimi deli, mnoga od njih so prevedena v slovenščino, kot na primer Na poti do govorice, Uvod v metafiziko, Evropski nihilizem idr. Z nekaterimi od njih je postavil temelje za fenomenologijo, pa tudi za druge filozofske smeri, kot so eksistencializem, hermenevtika idr. Ob 50-obletnici njegove smrti v pogovoru s prof. dr. Deanom Komelom, enim najboljših poznavalcev njegove misli pri nas, med drugim razmišljamo, kako je Heidegger z zastavitvijo vprašanja biti postavil pod vprašaj celotno filozofsko tradicijo, kot se je oblikovala od starogrških filozofov dalje. Pogovor je nastal leta 2011. Foto: Wikipedija

"Raziskovanje razuma je prijetno in koristno," je prvi stavek v Uvodu k delu Razprava o človeškem razumu (1689, slovenski prevod 2025-26, Slovenska matica) Johna Locka (1632–1704). Gre za eno najbolj prelomnih del v zgodovini filozofske misli, v katerem Locke raziskuje izvor, meje in obseg človeškega znanja oziroma vednosti. Ob opozarjanju na nevarnosti dogmatizma si je ta angleški mislec v tem delu nenehno prizadeval za doseganje intelektualne odgovornosti, ki nam bo omogočila, da se ne le otresemo in znebimo političnih, religioznih in intelektualnih pritiskov, predsodkov ter mnenj, ampak da tudi prevzamemo svojo vlogo kot racionalni ljudje, ki uporabljamo razum, da nas ta vodi k najboljšemu možnemu življenju. Locke je sicer izhajal iz empirističnih izhodišč in tako izpodbijal takrat uveljavljeni kartezijanski racionalizem, osnovan na tem, da so nekatera izkustva in koncepti mišljenja podedovani. Locke je to zavrnil z negacijo vrojenih idej ter ob tem poudarjal vlogo izkustva pri pridobivanju spoznanj. Tako…

Avstrijska cesarica in ogrska kraljica Elizabeta (1837–1898), najbolj znana po vzdevku Sisi, je v drugi polovici 20. stoletja postala nekakšna pop ikona. Zakaj je bila ta cesarica zanimiva zgodovinska osebnost, koliko je bila politično dejavna in v kakšnem odnosu je bila do Slovencev – o teh in drugih vprašanjih, povezanih s Sisi, v pogovoru z zgodovinarjem dr. Gregorjem Antoličičem, avtorjem prve slovenske biografije o njej z naslovom Sisi – nerazumljena cesarica (Cankarjeva založba, 2025). FOTO: cesarica Elizabeta v poročni obleki, izrez iz naslovnice knjige Sisi – nerazumljena cesarica (Cankarjeva založba, 2025).

Kulturo v veliki meri kroji tudi kulturna politika, zato smo dan po kulturnem prazniku pripravili pogovor s predstavniki parlamentarnih strank. V pogovoru sodelujejo Asta Vrečko (Levica/Vesna), Ignacija Fridl Jarc (Slovenska demokratska stranka), Dejan Prešiček (Socialni demokrati), Aleš Novak (Demokrati Anžeta Logarja), Sara Žibrat (Gibanje Svoboda), Iva Dimic (NSi/SLS/Fokus Marka Lotriča), Mitja Bervar (Prerod), Arne Jakob Zakrajšek (Mi, socialisti). Kako razrešiti gordijski vozel prenove ljubljanske Drame? Napoveduje se še en referendum na področju kulture – v Celju so začeli zbirati podpise za razpis lokalnega referenduma o zavodu za sodobni ples. Medtem ko pada bralna pismenost med najstniki, šolske knjižnice nimajo zagotovljenega dotoka kakovostnih knjig. Kakšna bo v prihodnje podpora na področju filma? In med drugim tudi o Zasukovi minimalki, uredbi o minimalnem plačilu samostojnih delavcev v kulturi, ki je ne upoštevajo vse ustanove. Foto: Gregor Podlogar/RTV SLO.

Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji Ars humana nastopata prejemnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo – plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, pa tudi nagrajenci Prešernovega sklada Gregor Božič, Jasmina Cibic, Ana Pepelnik, Petra Seliškar, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Klara Otorepec, redakcija Staša Grahek. Urednik oddaje Gregor Podlogar.

Kako je Stalina doživljal eden najvidnejših jugoslovanskih politikov, sicer tudi pisatelj in prevajalec Milovan Đilas v delu Srečanja s Stalinom (1962, slovenski prevod 2025, Beletrina), kaj je bilo za ta srečanja značilno in kako na Đilasovo pisanje ter tega sovjetskega voditelja gledamo danes? O tem v pogovoru z gostoma. Sodelujeta zgodovinar prof. dr. Božo Repe in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Miha Lampreht. Na sliki del grafike z naslovnice slovenske izdaje knjige Srečanja s Stalinom Milovana Đilasa, Beletrina, 2025.

Zakaj svetu vlada kaos, zakaj politika ne temelji več na dejstvih, temveč na pristnosti politikov in zakaj razpada družbeno tkivo? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se spopada Slavoj Žižek v delu Nebesa v razsulu (prevedel Igor Harb, Cankarjeva založba 2025), zbirki esejev, ki je v angleškem originalu izšla leta 2021. Z njegovimi mislimi in besedili ter komentarji dr. Petra Klepca predstavljamo to delo ter s tem podajamo tudi nekaj premišljevanj o današnji družbi, politiki, dojemanju sveta, skratka, vsem tem, kar nas zdaj zadeva. Foto: Slavoj Žižek na predstavitev knjige Nebesa v razsulu v Cankarjev dom novembra 2025; avtor fotografije Gregor Podlogar/RTVSLO

"Sodobna umetnost v svojih različnih oblikah se ne nanaša toliko na modernizem kot na umetnost zgodovinskih avantgard z njihovim mešanjem žanrov, tehnik, postopkov in različnih sfer življenja, ki segajo od znanosti do politike, " je v knjigi Estetika in politika modernizma (2009, Študentska založba) zapisal nedavno preminuli prof. dr. Aleš Erjavec. Erjavec je pustil močan pečat znotraj polja estetike in filozofije umetnosti tako pri nas kot v mednarodnem prostoru. Med drugim se je ukvarjal z avantgardami, sodobno umetnostjo, modernizmom in postmodernizmom. V svojih razmišljanjih je izhajal predvsem iz kritične teorije, hkrati pa se naslanjal tudi na sodobno filozofsko misel. Poleg teoretskih raziskav, pa je bil Erjavec zavezan tudi pedagoškemu delu, od leta 2000 je bil redni profesor za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in pobudnik ustanovitve Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je med letoma 2002 in 2012 vodil oddelek za kulturne študije. V spomin na njegovo delo…

Z dr. Katjo Mihurko, profesorico na Univerzi v Novi Gorici, kjer vodi Raziskovalni center za humanistiko, avtorico več monografij, med katerimi je tudi Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti, ter urednico zbranih del Zofke Kveder se o pisateljici Zofki Kveder pogovarja Staša Grahek. Ton in montaža Vjekoslav Mikez. Urednik oddaje Gregor Podlogar. Foto: Zofka Kveder (vir Wikipedija).

Pogovor za skupno mesečno oddajo, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, je tokrat usmerjen v pregled dogajanja v letošnjem letu, in sicer s poudarkom na tem, kar se je dogajalo na tržaškem, na avstrijskem Koroškem in kaj je doprineslo čezmejno dogajanje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Tako poleg tega projekta izpostavljamo nekatere izstopajoče pretrese, na primer žaljivi napis na slovenskem konzulatu v Trstu, prodaja tržaškega kulturnega doma, racija na Peršmanovi domačiji ter se posredno naslonimo tudi na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Sodelujejo – iz ljubljanskega studia Ervin Hladnik Milharčič, iz tržaškega studia Marij Čuk in iz celovškem studia dr. Karla Hrena.

Zimski sončev obrat oziroma zimski solsticij predstavlja koledarski začetek zime, letos se je zgodil na nedeljo, 21. decembra, ob 16.03 po srednjeevropskem času. Kako so zimski obrat dojemali nekoč, kakšne pomene so mu pripisovali ter kaj je predstavljal predkrščanskim mitičnim skupnostim in sistemom na slovenskih tleh? O teh v prašanjih so se pogovarjali v oddaji, ki jo je Ambrož Kvartič pripravil leta 2017. V goste je povabil Andreja Pleterskega, Katjo Hrobat Virloget in Anjo Ragolič. Foto: Pixabay

Haeresis fulminata ali Strela udari krivoverca je naslov izjemne knjige, v kateri je natisnjena drama Janeza Ludvika Schönlebna v latinščini in slovenskem prevodu Braneta Senegačnika. Uprizorjena je bila v ljubljanskem jezuitskem kolegiju leta 1651. Gre za prvi prevod kake jezuitske drame iz latinščine v slovenščino. Besedilo drame Haereseis fulminata dopolnjujejo opombe, komentar in spremne študije Monike Deželak Trojar in Braneta Senegačnika, pa tudi 12 faksimilov rokopisa. Knjiga je izšla pri Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. S tem prelomnim delom se bistveno dopolnjuje védenje o jezuitskem gledališču na Slovenskem, pa tudi v Evropi in po svetu – jezuiti so namreč uprizarjanje iger uvedli v okolja, kamor so prišli, kar pomeni, da je bilo jezuitsko gledališče v svojem času »globalen« pojav. O tragediji v 3600 verzih, za katero do nedavna nismo vedeli, da obstaja v zapisu, bodo v oddaji Ars humana govorijo urednica Monika Deželak Trojar, urednik in prevajalec Brane Senegačnik ter…

Projekt prve čezmejne evropske prestolnice kulture se je s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju zaključil 5. decembra. Skupno je EPK GO! 2025 Nova Gorica – Gorica gostila prek 1600 dogodkov. Na slovenski strani meje se je zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Kakšne so izkušnje in kaj se čezmejnemu sodelovanju obeta v prihodnje? Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Štefan Krapše, založnik; Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja.

Razmišljamo o jezi, krivici, medsebojnih odnosih, odpuščanju, čustvih itd. Izhodišče pogovora je namreč delo Jeza in odpuščanje (2016, slovenski prevod je izšel pri Slovenski matici leta 2024) sodobne ameriške filozofinje Marthe C. Nussbaum (1947). V tej obsežni filozofsko-etični razpravi, ki ima za izhodišče številne filozofske, zgodovinske, literarne idr. reference, avtorica predvsem premišljuje o čustvu jeze ter ob tem vpelje t. i. "tranzicijsko jezo", ta pa ne vsebuje želje po maščevanju, niti vzvišene zahteve po odpuščanju, temveč se usmerja h konstruktivnemu mišljenju o prihodnjem dobrem tako za žrtev kot za celotno družbo. Avtorica to problematiko predstavi z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno-intimnem, vsakdanje-družbenem in skupnem političnem področju, pri čemer se še posebej ustavi pri najbolj opaznih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela. Več o Jezi in odpuščanju s prevajalko in pisko spremne besede mag. Katarino Majerhold in prof. dr. Olgo Markič.…

Kako kultura in kulturniki živijo na družbenih omrežjih? So jim v pomoč pri promociji svojega dela? In ali kulturniki z izražanjem svojih mnenj na družabnih omrežjih predstavljajo neki nov fenomen družbeno angažiranega intelektualca? Ta in druga vprašanja pretresajo gostje na okrogli mizi. Sodelujejo: Maja Smrekar, dr. Peter Stanković in dr. Gregor Moder. Okrogla miza je v živo potekala na Glavnem odru 41. Slovenskega knjižnega sejma.

Letošnja 80-letnica vojaškega poraza nacifašizma spomladi 1945 ob izteku ponuja priložnost obuditve dejstev in predvsem spomina na takratne oborožene protagoniste antifašizma v tedanji kraljevini Italiji in sedanji Sloveniji. Ki seveda takrat ni obstajala v mednarodno-pravno-politični obliki kot njena pred in povojna zahodna soseda. Razdeljena je bila med 4 okupacijske oblasti z vseh štirih strani neba. Če rečem obuditev spomina na dejstva, imamo v mislih predvsem vojaško-ideološko-politično moč in učinke obeh odporništev na iztek vojne. Ni niti slučajna le raba označbe 80-letnica vojaškega poraza nacifašizma in ne jubilejna obletnica konca 2. svetovne vojne. Med drugim tudi zato, ker je bil tedanji nasprotnik poražen le vojaško, kot glede na njegovo že dolgoletno, vedno bolj javno navzočnost opažamo bolj in bolj. Kako se tega spominjamo v Sloveniji, in kako se spominjajo teh zgodovinskih dogodkov v sosednji Italiji, posebej v obmejnem območju. O tem se tokrat pogovarjamo z gostoma, zgodovinarjema, dr.…